Kmetijstvo in podeželje

Vsebina v nadaljevanju je povzeta iz Strategije razvoja občine Gornja Radgona za obdobje 2017 – 2023.

V letu 2010 je bilo na območju občine Gornja Radgona 532 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 5,9 % vseh kmetijskih gospodarstev v Pomurju in 0,7 % kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Zadnji popis kmetijstva je bil v letu 2010.

Za kvaliteten razvoj podeželja je kmetijstvo ključnega pomena, saj neposredno učinkuje na kulturno krajino in na kvaliteto življenjskega prostora.

Razvoj podeželja je splet kmetijske, prehranske in okoljske politike. Vse politike so naravnane trajnostno, kar pomeni zagotavljanje kvalitetne, zdrave hrane, ohranjanje vitalnega podeželja in zaščito naravnih virov. Ker lokalno okolje nima vpliva na oblikovanje kmetijske politike, mora pri načrtovanju razvojnih projektov upoštevati smernice trajnostnega razvoja, ki upoštevajo celostni razvoj podeželja kot usklajenost človeka in narave. Prav zaradi tega je potrebno skrbno ravnanje z naravnimi viri in kulturno dediščino.

Kmetijska zemljišča so naravni pogoj za proizvodnjo hrane in agrarnih surovin. Glede na naravne danosti in primernost za proizvodnjo hrane so zemljišča v ravninskem delu občine Gornja Radgona uvrščena v 1. kategorijo in so v 1. območju kmetijskih zemljišč. Na tem območju so zasebna zemljišča in zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije, s katerimi upravlja ter z njimi razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Vinogradov v ravninskem delu praktično ni.

Tudi v hribovitejšem delu se zemljišča na območju občine uvrščajo v 1. kategorijo (vinogradniške in sadjarske lege). Tudi na tem območju so zasebna zemljišča in zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije, s katerimi upravlja ter z njimi razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Več kot 90 % zemlje je v zasebni lasti. Od skupnih površin v hribovitem predelu občine Gornja Radgona prevladujejo vinogradi, sledijo sadovnjaki, ostalih površin je nekoliko manj, vendar so kljub temu pomembne.

V občini je nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo ter predelavo kmetijskih pridelkov. Izpostavimo lahko podjetje Radgonske gorice d.d., ki reprezentativno predstavljajo naše območje in presenečajo z vedno novimi in kvalitetnimi produkti ter podjetje Panvita d.d., ki obvladuje celotno mesno-proizvodno verigo.

V letu 2010 je bilo v občini Gornja Radgona 532 kmetij. Največ kmetij v občini Gornja Radgona je v velikostnem razredu do 5 hektarjev (356 kmetij), sledijo kmetije, ki imajo 10 hektarjev ali več kmetijskih zemljišč, takšnih je 93. Kmetij, ki imajo od 5 do 10 hektarjev kmetijskih zemljišč, je 83. Iz navedenih podatkov lahko razberemo, da je stanje na področju posestne strukture na tem območju neugodno, saj prevladujejo male kmetije oziroma razdrobljene majhne posesti.

Največ kmetijskih gospodarstev se ukvarja z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo. Teh kmetij je 132. Sledi pašna živina na 96 kmetijskih gospodarstvih ter trajni nasadi (82 kmetij) in mešana živinoreja (79 kmetij). Na zadnjem mestu je vrtnarstvo (3 kmetije oziroma z 1 % delež).

V občini Gornja Radgona je vsega skupaj okrog 2430 hektarjev površin, zasejanih s poljščinami, najbolj je zastopana koruza za zrnje, ki je posejana na 715 hektarjih na 358 kmetijskih gospodarstvih.

Občina Gornja Radgona podpira ekološko pridelavo hrane, saj daje javna sredstva za razvoj le tega preko vsakoletnega javnega razpisa za kmetijstvo. Prav tako daje pogoje za dve ekološki tržnici v mestu. Kljub temu je ekološka pridelava hrane v občini zelo slabo zastopana, zato je še nadaljnja naloga občine in drugih javnih institucij, da promovirajo ter v obsegu svojih zmožnosti podpirajo razvoj ekološkega kmetovanja. Ekološko kmetovanje podpira tudi država in evropska skupnost. Ekološko kmetijstvo se lahko poveže tudi s primernimi dopolnilnimi dejavnostmi.

Občina želi omogočiti kvalitetno življenje tudi na podeželju, zato v smislu možnosti in priložnosti zaposlovanja na podeželju in krepitve podjetnosti ter podjetniškega pristopa na podeželju (diverzifikacija podeželja) vsako leto razpisuje Javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Gornja Radgona v skupni vrednosti 135.000 EUR do leta 2020. Znotraj tega razpisa je tudi podpora ekološkemu kmetovanju.
 

Viri financiranja za področje kmetijstva

  • bančni viri (kratkoročna in dolgoročna posojila),
  • državni javni viri (javni razpisi, subvencije, druge državne pomoči),
  • lokalni javni viri (javni razpis Občine Gornja Radgona o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Gornja Radgona),
  • drugi viri (evropska sredstva).

Med naštete vire financiranja spadajo:

  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, EKSRP