V sredo, 14. januarja 2026, ob 16. uri je v Muzeju Špital potekalo srečanje partnerjev projekta deProfundis z lokalno skupnostjo in zainteresirano javnostjo. Namen srečanja je bil predstaviti dosedanje rezultate projekta ter aktivnosti, ki se bodo izvajale do njegovega zaključka, saj projekt vstopa v svojo zadnjo tretjino.
Projekt je na začetku predstavila vodja projekta Mojca Bedjanič iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor, ki je vodilni partner projekta. Izpostavila je vizijo projekta, ki temeljne izjemne naravne pojave – izvire mineralne in termalne vode ter mofete – umešča kot sestavni del vsakdanjega življenja domačinov. Dediščina »iz globin«, povezuje čezmejni prostor, spodbuja sodelovanje, izobraževanje in varovanje narave ter ustvarja temelje za skupno upravljanje ohranjenega okolja, produktov in programov. Projekt po njenem mnenju nadgrajuje že opravljene aktivnosti iz preteklosti in jih povezuje v trdno osnovo, na kateri lahko partnerji skupaj z lokalno skupnostjo oblikujejo prepoznavno in trajnostno zgodbo prostora.
Pomemben del srečanja je bila predstavitev strokovnih analiz Geološkega zavoda Slovenije, ki jih je predstavila doc. dr. Nina Rman. Pojasnila je, da so raziskane slatine, med seboj različne, vendar vse bogate z minerali. Kot posebno zanimivost območja je izpostavila dejstvo, da izvor CO₂ ni vulkanski, kot se je menilo v preteklosti, temveč plin ob razpokah prihaja na površje iz zemeljskega plašča, kar predstavlja redkost tudi v širšem evropskem prostoru. Ob tem je poudarila pomen nadaljnjih raziskav in dolgoročnega varovanja teh naravnih pojavov.
Zbrani so se seznanili tudi z rezultati revitalizacij Stavešinskega vrelca in Očeslavske slatine, ki imata za domačine poseben pomen. Revitalizacijska dela so izvajali podjetje GeoGreen d.o.o. in strokovna ekipa Radenske od podpori Prostovoljnega gasilskega društva Stavešinci. Matej Prkič in Izidor Mlinarič sta predstavila, da je Stavešinski vrelec bil po izvedenih čistilnih in obnovitvenih posegih uspešno revitaliziran in po dolgih letih ponovno izdatneje izteka, njegovo stanje pa se bo v prihodnje redno spremljalo. Na Očeslavski slatini so bile opravljene podrobne raziskave, ki kažejo, da bi bili za revitalizacijo potrebni obsežnejši posegi, a zaradi denacionalizacijskega postopka zaenkrat niso možni. Trenutno sliko stanja, izzivov in aktivnosti, ki se bodo v okviru projekta še izvajale pri naravnih znamenitostih je predstavila Nastja Fekonja, zaposlena v občinski upravi Občine Gornja Radgona. Županja Občine Gornja Radgona, Urška Mauko Tuš je predstavila vizijo in se ob tem zahvalila vsem, ki so projekt podprli – gasilcem, predstavnikom krajevnih skupnosti, turističnim društvom ter domačinom, ki so bili pripravljeni deliti svoje spomine in zgodbe. Poudarila je, da je prav vključevanje lokalne skupnosti ključno za uspešen zaključek projekta in razvoj turističnega produkta, ki bo služil tako prebivalcem kot obiskovalcem.
Pomemben del zaključka srečanja je bila tudi predstavitev možnosti nadaljnjega vključevanja v projekt skozi usposabljanja, ki jih je predstavila direktorica Kultprotura, Tatjana Kotnik Karba. Gre za enodnevno usposabljanje, namenjeno vsem, ki delujejo na področju turizma in bi želeli svojim gostom predstavljati vsebine projekta ter naravno in kulturno dediščino območja. Predstavljena je pa bila tudi možnost vključitve v usposabljanje za lokalne turistične vodnike, ki bo marca 2026 potekalo v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu. Program je namenjen vsem, ki jih zanima poglobljeno spoznavanje naravne in kulturne dediščine območja ter želijo lokalne zgodbe pripovedovati odgovorno in doživeto. Predhodne izkušnje niso pogoj, udeležba pa je brezplačna, saj se usposabljanje izvaja v okviru projekta deProfundis. Prijave zbirajo do 20. februarja 2026 na naslov: info@kultprotur.si.
Velik odziv udeležencev in živahna razprava, ki se je nadaljevala vse do večernih ur, sta pokazala, da projektdeProfundis v lokalnem okolju odpira pomembna vprašanja, hkrati pa ponuja konkretne priložnosti za sodelovanje in razvoj prostora v prihodnje.
