Skrbno ravnanje z vodotoki – skupna odgovornost za varnost in naravo

Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) je 17. januarja 2025 pozvala lokalne skupnosti, lastnike in najemnike priobalnih zemljišč ob vodotokih v Sloveniji – zlasti v naseljih in ob kmetijskih zemljiščih – k skrbnemu in odgovornemu ravnanju v času, ko obstaja možnost večjih padavin in naraščanja vodostajev.

Z ustreznim vzdrževanjem brežin in priobalnih zemljišč lahko lastniki bistveno prispevajo k zmanjšanju nevarnosti poplav, erozije in škode na premoženju.

Obveznosti lastnikov priobalnih zemljišč

Po določilih 100. člena Zakona o vodah (ZV-1) so lastniki priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda dolžni sami zagotavljati:

• odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, 
• odstranjevanje plavja (odpadlo listje, veje in drugi plavajoči predmeti),
• odstranjevanje odpadkov in drugih opuščenih oziroma odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.

Pri čiščenju in vzdrževanju brežin morajo lastniki ali uporabniki zemljišč upoštevati naslednje pogoje:

• odstranjevanje naj bo selektivno – dovoljeno je le odstranjevanje odmrle, poškodovane ali odvečne zarasti, zlasti tiste, ki sega v strugo potoka;
• goloseki niso dovoljeni – večjih in zdravih dreves ob potoku se ne sme posekati;
• v 5-metrskem priobalnem pasu je treba ohranjati nepretrgano drevesno in grmovno zarast;
• odstranjeno zarast in odpadke je treba v celoti odstraniti z območja na okolju prijazen način;
• prepovedano je odlaganje materiala v strugo, na brežino ali priobalni pas;
• potrebno je redno odstranjevanje plavja in odpadkov ter redno košenje brežin na urejenih odsekih vodotokov v naseljih;
• o morebitnem nedovoljenem odlaganju drugih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo.

Pri načrtovanju odstranjevanja grmovja in drevja je treba upoštevati, da je po Zakonu o divjadi in lovstvu prepovedano odstranjevanje zarasti med 1. marcem in 1. avgustom, saj v tem času poteka gnezdenje ptic in razmnoževanje prostoživečih živali.

Na območjih z naravovarstvenim statusom je treba upoštevati tudi naravovarstveno zakonodajo.
Podatki o teh območjih so dostopni v Atlasu okolja in Atlasu voda, napotke pa nudijo območne enote Zavoda RS za varstvo narave.

Prepovedi na priobalnih zemljiščih

Zaradi zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov in zemljišč je prepovedano:

• odlaganje vejevja, lesne mase ali drugih materialov,
• postavljanje ovir, ograj in deponiranje gradbenega materiala, sena ali pridelkov, tudi če gre za začasne deponije.

Vodotoki 2. reda so vsi tisti vodotoki, ki niso navedeni kot vodotoki 1. reda v prilogi Zakona o vodah.

Redno vzdrževanje priobalnih zemljišč je pomemben del skupne skrbi za varnost, čistočo in naravno ravnovesje okolja.