Hrast dob - Quercus robur

Pred davnimi 1350 leti je ob bregovih reke Mure v vodo zgrmel mogočen hrast dob. Mura je na videz sicer zelo mirna reka, a se ob povečanih pretokih v času, ko se v Alpah topi sneg, spremeni v pravi hudournik. Zato je zelo hitro menjavala svoj tok. Tudi rokav v katerega je takrat padel hrast je kmalu zasulo s prodom in z mivko. Leta 1999 je ob sanaciji opuščenih gramoznic strojnik na bagru naletel na debelo deblo drevesa. V letu 2005 je bil hrast v celoti izkopan. Podatki kažejo, da je šlo za nekoč zelo mogočno drevo. Na prvem prerezu nad panjem je število letnic blizu 160 (vseh se ne da ugotoviti), kar pomeni, da je bilo drevo ob zrušitvi v vodo staro okrog 200 let, saj je beljava na obodu debla delno že odpadla. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil hrast ob zrušitvi v vodo res mogočno drevo z debelino okrog 150 cm, višino okrog 30 metrov in z volumnom okrog 28,7 m3. To uvršča ta hrast med drevesa, ki jih zelo redko najdemo in jih v Sloveniji ne raste mnogo. Glede na oceno lesne mase drevesa in glede na njegovo starost, lahko sklepamo, da je drevo uspevalo v dobrih pogojih, saj je v tako „kratkem” času zrasel res mogočen hrast. Drevo je imelo dva vrha, saj je na višini 8 metrov od panja močan štrcelj, kjer je odlomljena približno enaka polovica debla kot je bila izkopana. V neposredni bližini konjiških gramoznic je delež hrasta v skupni lesni zalogi le
17 %, najmočneje pa je zastopana robinija, ki predstavlja 38 % vse lesne mase. Mura je tu že več kot 100 let v reguliranem koritu, kar je povzročilo zniževanje podtalnih voda in posledično izginjanje drevesnih vrst, ki uspevajo v vlagi in ki so nekoč v teh gozdovih prevladovale.

Tukajšnji gozdovi niso revni z lesno zalogo, saj je na hektar gozda tu kar 376 m3 lesa. Tukaj raste sedem različnih drevesnih vrst, in sicer hrast, gaber, robinija, jesen, brest, čeremsa in lipa.

Opis
Drevo je do 40 m visoko, debelo do 2,5 metra. Ima močne korenine z izrazito srčno korenino, po deblu je debela podložno razpokana skorja, krošnja je, če je le dovolj prostora, zelo široka, močno vejnata. List so nameščeni premenjalno, sedeči (kratek pecelj), želodi debeli, tudi do 5 cm dolgi, zorijo na dolgih pecljih.

 

 

 

Razmnoževanje
Praviloma le s semeni, redko s potaknjenci. Veliko želodov pojejo divje živali in žuželke, nekaj kaljivih želodov pa prav na tak način vzklije v veliki oddaljenosti od matičnega drevesa.

Rastišče in razširjenost
Najbolje uspeva na globokih tleh, ki so bogata z rudninskimi snovmi, kjer je visoka podtalnica. Dobro se počuti tudi ob občasnih poplavah, prenese tudi nekaj poletne suše. Sence ne prenaša dobro. Uspeva po vsej Evropi, je značilna vrsta nižinskih dobrav, po regulacijah rek se pogosto delež doba v gozdnih sestojih močno zniža.

Uporabnost
Hrastov les je cenjen, težek in obstojen. Je vsestransko uporaben saj je iz hrastovine lahko pohištvo, parket, lahko pa tudi drva za kurjavo. V hrastovih sodih zorijo najboljša vina, rum, konjak, viski. Hrastovi plodovi so odlična hrana za živali, prevretki iz skorje in listov so zdravilni pri vnetjih in kožnih boleznih. Ker dobro prenaša urbano okolje se je uveljavil tudi kot parkovno drevo.

Zavod za gozdove Slovenije,
Območna enota Murska Sobota, Krajevna enota Radenci